Švedska družbena filozofija “lagom”, ki temelji na preprosti ideji – najboljše življenje in družba nastaneta takrat, ko je vsega ravno prav.
Ne premalo in ne preveč. Ne gre za odpovedovanje užitkom ali za življenje brez ambicij, temveč za iskanje ravnotežja med delom in prostim časom, med gospodarskim razvojem in naravo, med pravicami posameznika in odgovornostjo do skupnosti.
Na prvi pogled se zdi, da je Slovenija tej filozofiji precej blizu. Smo narod, ki ceni naravo, družino, lokalno skupnost in kakovost življenja. Imamo znanje, delovne navade in številne uspešne posameznike. Kljub temu pa pogosto zaostajamo tam, kjer bi lahko bili med najboljšimi. Zakaj?
Eden ključnih razlogov je pomanjkanje zaupanja. Nezaupanje v institucije, politiko, gospodarstvo in pogosto tudi drug v drugega. Posledice so vidne in poznane vsakemu: (pre)več birokracije, (pre)več nadzora, (pre)počasno odločanje, (pre)več energije za preverjanje in manj za ustvarjanje. Družba, v kateri si ljudje ne zaupajo, porabi ogromno časa in sredstev za zaščito pred nepoštenostjo.
Slovenci radi poudarjamo, da smo delaven narod. To drži. Vendar delavnost sama po sebi še ne pomeni visoke produktivnosti. Prevečkrat energijo usmerjamo v reševanje sistemskih pomanjkljivosti, improvizacijo in iskanje bližnjic, namesto da bi gradili okolje, v katerem lahko posamezniki in organizacije ustvarjajo večjo dodano vrednost. Pogosto smo odlični izvajalci, redkeje pa ustvarjalci novih idej, produktov in prebojnih rešitev.
Prav tu nam lahko lagom ponudi pomemben navdih. Njegovo bistvo ni v skromnosti, temveč v kulturi zaupanja, sodelovanja in odgovornosti. V družbi, kjer večina prispeva svoj delež, kjer pravila veljajo za vse in kjer je poštenost ključna vrednota, postanejo sodelovanje, inovacije in razvoj bistveno lažji. Takšna družba potrebuje manj nadzora in lahko posledično postane bolj ustvarjalna.
Če želimo v Sloveniji doseči višjo produktivnost, večjo blaginjo in dolgoročno uspešnost, potrebujemo predvsem več zaupanja – na začetku med nami, posamezniki, nato dvig zaupanja v institucije in v skupne cilje. Lagom nas opominja, da trajnostni uspeh ne nastane iz skrajnosti, temveč iz ravnotežja. Ko je vsega ravno prav – odgovornosti, svobode, sodelovanja in zaupanja – lahko posamezniki, podjetja in država dosežejo razvojni preskok.
Pa da vidimo, če zmoremo?