Pogled navzgor proti drevesni krošnji z zelenim listjem v naravi.

Kako lahko projekt meri svoj okoljski odtis?

Trajnost v projektih pogosto ostane pri lepih besedah: manj tiskanja, več spletnih sestankov, uporaba javnega prevoza, lokalna hrana. Vse to je smiselno, vendar se hitro pojavi vprašanje:

Kako vemo, ali smo okoljski vpliv res zmanjšali?

V projektu AI Insight ref. št. 2024-1-SI02-KA220-YOU-000248858, sofinanciran v okviru programa Erasmus+ smo se odločili, da zelene dimenzije ne bomo obravnavali samo kot načelno zavezo, ampak kot del kakovostnega projektnega vodenja. Zato smo pri spremljanju okoljskega vpliva uporabili GREENDEX https://greendex.world/, orodje, ki je nastalo v okviru drugega Erasmus+ projekta.

Zakaj GREENDEX?

GREENDEX je rezultat Erasmus+ projekta, ki ga je koordiniral Zavod Ambitia iz Slovenije. Projekt je bil financiran iz programa Erasmus+ in izbran na razpisu slovenske Nacionalne agencije MOVIT.

Njegov namen je mladim, mladinskim delavcem in organizacijam pomagati pri razmisleku o ekoloških navadah ter pri razvoju bolj trajnostnih mladinskih aktivnosti in organizacij. Za nas je bilo pomembno tudi to, da GREENDEX ni splošno okoljsko orodje, ampak je nastal v kontekstu mladinskega dela in Erasmus+ projektov.

To je dober primer, kako lahko rezultati enega projekta živijo naprej v drugem. V AI Insight nismo razvijali novega kalkulatorja, ampak smo uporabili že obstoječe orodje, ki odgovarja na zelo praktično potrebo: kako oceniti okoljski vpliv projektnih aktivnosti.

GREENDEX smo uporabili pri naši LTT aktivnosti. Najprej smo pripravili načrtovani izračun ogljičnega odtisa, nato pa po izvedbi preverili dejanski odtis.

Rezultat:

Načrtovani ogljični odtis 1559 kg CO₂
Dejanski ogljični odtis 1036 kg CO₂
Razlika 523 kg CO₂ manj
Zmanjšanje približno 33,5 % manj emisij

To pomeni, da je bil dejanski ogljični odtis aktivnosti za 523 kg CO₂ nižji od načrtovanega.

Tak podatek je uporaben zato, ker trajnost spremeni iz splošnega občutka v nekaj, o čemer se lahko konkretno pogovarjamo. Vidimo lahko, kateri deli aktivnosti imajo največji vpliv — običajno so to prevoz, nastanitev in prehrana — in kje lahko naslednjič sprejmemo boljše odločitve.

Kaj nam tak izračun pove?

Pri projektih se pogosto osredotočamo na vsebino: program, udeležence, rezultate, evalvacijo. To je seveda ključno. A tudi način izvedbe ima vpliv.

Izračun ogljičnega odtisa nam pomaga pri vprašanjih, kot so:

  • Ali je bilo fizično srečanje res potrebno?
  • Ali bi lahko del aktivnosti izvedli prek spleta?
  • Ali je lokacija dostopna z javnim prevozom?
  • Ali lahko udeležence spodbudimo k souporabi prevoza?
  • Ali potrebujemo tiskana gradiva ali lahko uporabimo digitalna?
  • Ali lahko pri prehrani izberemo bolj lokalne in manj potratne možnosti?

To niso velika ideološka vprašanja. To so konkretne organizacijske odločitve, ki jih sprejemamo pri skoraj vsakem projektu.

Trajnost kot del kakovostnega projektnega vodenja

Za nas GREENDEX ni bil pomemben samo kot kalkulator. Pomemben je bil kot orodje za boljše odločanje.

Dober projekt danes ne potrebuje samo močne vsebine. Potrebuje tudi:

  • jasne kazalnike;
  • dobro dokumentiranje;
  • dokazila o izvedbi;
  • spremljanje učinkov;
  • sposobnost izboljševanja med projektom;
  • odgovorno uporabo virov.

Zelena dimenzija zato ni dodatek na koncu prijavnice. Lahko postane del projektne logike: načrtujemo, izmerimo, primerjamo, izboljšamo.

Kaj se lahko iz tega naučijo druge organizacije?

Če organizacija izvaja Erasmus+ ali druge mednarodne projekte, ji ni treba takoj vzpostaviti kompleksnega okoljskega sistema. Dovolj je, da začne z nekaj preprostimi koraki:

  • pri večjih fizičnih dogodkih vnaprej oceni okoljski vpliv.
  • Po dogodku preveri dejansko stanje.
  • Zabeleži, katere odločitve so zmanjšale vpliv.
  • Uporabi iste podatke pri načrtovanju naslednjih aktivnosti.
  • O tem komunicira pregledno in konkretno.

Največja napaka je, da trajnost ostane samo obljuba. Boljši pristop je, da jo spremenimo v prakso, ki jo lahko pokažemo z dokazi.

Naš zaključek

V AI Insight smo z uporabo GREENDEX-a pri LTT aktivnosti pokazali, da lahko tudi projekti, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco, digitalnimi orodji in mladinskim delom, resno naslavljajo zeleno dimenzijo.

Pri LTT aktivnosti smo po razpoložljivih izračunih ustvarili 523 kg CO₂ manj od načrtovanega, kar pomeni približno 33,5 % manj emisij.

Za nas je to pomemben opomnik: trajnost ni samo to, kaj napišemo v projektno prijavo. Trajnost je to, kako načrtujemo, izvajamo, merimo in izboljšujemo svoje delo.

In morda še pomembneje: dobri rezultati Erasmus+ projektov lahko živijo naprej, ko jih druge organizacije uporabijo v novih projektih, novih kontekstih in novih praksah.

Sorodni članki

Zakaj organizacije ne potrebujejo več strategij, ampak več jasnosti Veliko organizacij danes deluje aktivno, ima projekte, ljudi, ideje in energijo.

V sodobnih delovnih okoljih se pogosto srečujejo zaposleni iz različnih generacij – od tistih tik pred upokojitvijo do tistih, ki